Dokler nisem rodila sina Timoteja, nisem vedela, v kakšnem prostoru zares živim. Prve tri mesece ni spal več kot dve uri skupaj in še to le izjemoma. Zbujal se je vsakih pet ali deset minut. Ko sem ga vzela k sebi, da bi potolažila njegov strašen jok, se ni umiril. Dnevi so se podaljšali v noči. Vsako noč sva „preplesala“, ker ga je za odtenek umirilo le moje zibanje z boki in glasba. Preberi več.